Po nekaj daljšem premoru je luč sveta ugledala nova, sedma, knjiga iz zbirke Plemiške rodbine na Slovenskem oziroma Blagoslovljeni in prekleti. Tokrat bralcem predstavi življenjsko pot 16 rodbin, ki so svoj plemiški status pridobile v 18. stoletju in so bodisi izhajale iz današnjega slovenskega prostora bodisi so v njem živele in ga sooblikovale:

Čeprav je število predstavljenih rodbin sorazmerno majhno, pa se znova pokažejo vzorci znotraj plemiške družbe, ki jim lahko sledimo tudi v drugih knjigah oziroma pri raziskovanju plemstva nasploh.

Prva in najočitnejša lastnost plemiške družbe je njena heterogenost. Pod besedo plemstvo si pogosto stereotipno predstavljamo zgolj gospodo v lepih oblekah in njihove gradove, a velik del plemstva je bil vse prej kot to. Mnoge poplemenitene družine so še naprej živele po meščansko, se ukvarjale z meščanskimi dejavnostmi in tudi poročnih zvez niso iskale v plemiških vrstah. Takšna rodbina so bili recimo Kleinmayrji, ki so bili v Ljubljani in Celovcu znani predvsem po svoji tiskarski in knjigotrški dejavnosti, ali pa Formacherji, ki so dolga desetletja opravljali poštno službo v Slovenski Bistrici. Njihov življenjski slog ni bil prav nič plemiški, na njihov plemiški status pa je opozarjal le »von« pred njihovim priimkom.

Knjiga je izšla v soizdaji z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU.