Pred vami je zgodbica o čebelici, ki si ne more zapomniti, iz katerega panja vsako jutro odleti na pašo. Iz obupa si celo odtrga košček krilca in ga zatakne v režo ob odprtini. Ko nekega večera nesrečno brenči pred čebelnjakom, jo zasliši potepuh, ki se odloči, da ji bo na panj nekaj naslikal. Od takrat naprej je čebelica vedno našla svoj dom, potepuh pa je tudi ostalim čebelam okrasil panje in tako so nastale panjske končnice.

Podrobno spremno besedo o življenju in pomenu čebel je napisal dr. Jurij Senegačnik.

Ilustrirala: Barbara Koblar