Šestnajsto stoletje je tudi slovenskim deželam prineslo korenite spremembe na družbenem, kulturnem in gospodarskem področju. Nenehni in obsežni turški vpadi so prisilili mnoge hrvaške plemiče, da so se naselili na Kranjskem in Štajerskem in tako »postali« habsburško plemstvo. Za boj proti Turkom je deželni knez potreboval velike vsote denarja, ki jih je lahko zagotovil le s sodelovanjem deželnih stanov. Ti so bili odkrito protestantski in zato v stalnih konfliktih z deželnim knezom.

Povečane potrebe po denarju so silile zemljiške gospode k povečevanju dohodkov od njihovih gospostev in to je prav v 16. stoletju vodilo do dveh največjih izbruhov kmečkega nezadovoljstva. Zapuščine protestantskih plemičev s konca 16. stoletja razkrivajo tudi sorazmerno veliko število slovenskih knjig, kar priča o njihovem znanju slovenščine.

Večina rodbin, ki so svoj družbeni vzpon začele v 16. stoletju, je v naslednjih stoletjih izumrla, nekatere pa so se ohranile vse do današnjih dni.

Barbo-Waxenstein
Dienersperg
Engelshaus
Fürnpfeil-Pfeilheimb
Gregorijanec
Gusič
Jurič
Jurišič
Kosler
Lenkovič
Obračan
Rasp
Taufferer
Ursini-Blagaj
Zetschker

Avtor knjige dr. Miha Preinfalk je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU.