Po nekaj daljšem premoru je izšla 7. knjiga iz zbirke Blagoslovljeni in prekleti: Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje, 2. del: Od Del-Negrov do Škerpinov.
Naročene knjige pošiljamo po pošti 1x tedensko, ob sobotah.
Znižali smo cene knjigam: Hrami tišine, Podoba Slovenije in Vitezi, najemniki in smodnik. Nova cena posamezne knjige: 20,00 €.
Gradovi, utrdbe, vile, dvorci v Slovenskem primorju 25,00 €.
Letnica izdaje: 2017
Obseg: 52 strani
Dimenzije: 207 x 255 mm
ISBN: 978-961-7004-04-5
Avtor v knjigi predstavi, kako se je Triglav skozi zgodovino utrdil kot najpomembnejši narodni simbol Slovencev, kar je bilo tesno povezano z odkrivanjem gora in razvojem gorohodništva pri nas. Triglav, najvišji vrh Republike Slovenije, je umeščen v državni grb in preko grba v državno zastavo in predstavlja najmočnejši nacionalni simbol Slovencev.
Triglav se prvič pojavi na zemljevidu leta 1744, prvo slikovno upodobitev pa zasledimo leta 1778. Po zaslugi barona Žige Zoisa je bil leta 1778 opravljen prvi dokumentirani pristop na njegov vrh, zaradi spora o nastanku kamnin med njim in geologom J. E. Fichtlom pa je konec 18. stoletja prišel v središče zanimanja evropskih geografov, geologov in drugih izobražencev.
Slovenci smo danes znani po množičnosti obiskovanja naših planin, a še pred dobrim stoletjem ni bilo tako. Nadelane poti, ki so vodile pod in na vrhe, so bile redke, steze slabo označene in maloštevilni pohodniki so se lahko zatekli le v nekaj planinskih koč.
V drugi polovici 19. stoletja so obiskovalci slovenskega visokogorja postali pogostejši, a z maloštevilnimi izjemami so bili to izključno nemški turisti. Nemcem pa planinski turizem ni pomenil le rekreacije in razvedrila, temveč tudi sredstvo za utrjevanje nemškega vpliva in širjenja nemške posesti. Temu so rabile tudi podružnice Nemško-avstrijskega planinskega društva, ki so jih ustanavljali na slovenskih tleh. Nemci so gradili planinske koče in postavljali le nemške napise in table. Slovenci so se odzvali tako, da so ustanovili konkurenčno planinsko društvo, in to je gradilo svoje planinske koče ter postavljalo napise in table v slovenskem jeziku. Vedno znova je prihajalo do medsebojnih obračunavanj in nasprotovanj.
V zgodovino se je zapisalo tudi več pomembnih osebnosti, ki so v tem obdobju vplivale na razvoj slovenskega planinskega turizma in osvajanje slovenskih vrhov. Najbolj znan med njimi je Jakob Aljaž s svojimi planinskimi gradnjami. Predvsem z nakupom vrha Triglava in postavitvijo stolpa na njem.
Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, z zemljevidi, s starimi fotografijami in je primarno namenjena mladim od 12. leta dalje, da bodo lahko poglobili svoje znanje o Triglavu.
Vsebina:
Peter Mikša (1977) slovenski zgodovinar, alpinist; zaposlen kot asistent na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je doktoriral z disertacijo Alpinizem na Slovenskem.
Napisal je več člankov iz zgodovine planinstva in alpinizma, knjigo Matica planinstva: ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica, kot soavtor je sodeloval pri knjigah: Zgodovina slovenskega alpinizma, Slovensko planinstvo, Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče.
